Morda si že slišali za ime Wim Hof. Govorim o Nizozemcu, poznanem tudi pod imenom »The Iceman«, ki v svojih rokah drži več kot 20 svetovnih rekordov. Iceman ali Ledeni mož je svoj vzdevek dobil zaradi svoje neverjetne sposobnosti, da zdrži ekstremno hladne temperature. V kratkih hlačah je preplezal Mount Everest in pretekel 42 kilometrov dolgo razdaljo v območju polarnega kroga, kjer se temperature gibljejo okrog -20°C. Rad se tudi namaka v kopeli – ledeni kopeli, če smo bolj natančni. V njej je zdržal skoraj dve uri, kar mu je prineslo še enega izmed rekordov.

 

Ne samo, da je njegovo telo očitno prilagojeno na mraz, dokazal je, da se lahko prilagodi tudi drugim ekstremnim razmeram. V puščavi Namib je pretekel maratonsko razdaljo – brez vode. Višinske bolezni ne pozna. Pod zdravniškim nadzorom si je v telo vbrizgal strupe in dokazal, da lahko nadzoruje avtoimunski odziv s pomočjo meditacije in drugih tehnik.

 

Ob tem si verjetno pomislil, da gre za čudež narave ali vesoljca, ki je po nesreči pristal na zemlji. A to je daleč od resnice. Wim Hof je svoje metode prenesel tudi na skupine prostovoljcev, s čimer je dokazal, da lahko vsakdo nadzoruje svoj avtonomni živčni sistem.

Avtonomni živčni sistem poskrbi za tiste življenjske funkcije, ki se jih načeloma ne zavedamo, kot je na primer dihanje, prebava ali množica mišičnih gibov. »Ledeni mož« je prostovoljce naučil nadzorovati dihanje, posledično pa so bili sposobni narediti več sklec, postali so bolj vzdržljivi, razstrupili so se in okrepili svoj imunski sistem.

Nizozemčeva metoda je sestavljena iz treh ključnih elementov:

 

  • Vaje dihanja, ki aktivirajo številne psihološke odzive in napolnijo telo z energijo in močjo;
  • Trening koncentracije in miselnosti – pozitivna miselnost je ključnega pomena za doseganje potrebne koncentracije, ki jo posameznik potrebuje za pravilno izvajanje tehnik tudi v ekstremnih razmerah;
  • Izpostavljenost mrazu.

 

O Wimu lahko več preberete na spletu, tudi njegove tehnike so podrobno opisane, njegove izkušnje pa dokazujejo, kaj vse se lahko doseže z močjo misli in s preprostimi dihalnimi vajami.

Naslednjič, ko greš v telovadnico, lahko pred treningom pomisliš tudi na Wimove metode. Nikoli ne veš, morda bodo prav te razlog za izboljšavo kakšnega rekorda!

Za začetek ti predlagam, da eno izmed njegovih tehnik preizkusiš pred treningom:

  1. Udobno se namesti in se usedi s prekrižanimi nogami ali pa uleži na hrbet. Najdi zase udobno pozicijo, vsekakor pa vaje NE izvajaj stoje ali med vožnjo!
  2. Začni z globokimi vdihi. Če to vajo delaš prvič, naj jih bo 30, drugače 40. Globoki vdihi se izvajajo skozi usta v enakomernem ritmu. Ob vdihu moraš čutiti, da se trebuh dviguje, ob izdihu se spušča. Vdih naj bo globok, ob izdihu pa pljuč ne izprazni popolnoma. Morda se ti bo zdelo kot da hiperventiliraš, a vedi, da imaš dihanje pod nadzorom. Lahko da boš dobil občutek »prazne glave« ali mravljince po telesu – nikar se ne prestraši, vse to je normalno.
  3. Po 30 ali 40 vdihih, sprazni svoja pljuča in čim dlje zadrži dih, pri tem pa se ne naprezaj. Morda se boš še bolj sprostil, če boš med zadrževanjem diha zamižal in se osredotočil na prostor med očmi. Ne pozabi na štoparico, če te zanima napredek pri zadrževanju diha.
  4. Po zadrževanju diha, globoko zajemi zrak in ga v pljučih zadrži deset do petnajst sekund preden izdihneš.
  5. Cel postopek ponovi tri ali štirikrat. Če si se odločil/a, da boš vajo izvajala skozi daljše časovno obdobje, ti predlagam, da meriš svoj čas in posledično svoj napredek.
  6. Takoj po zadnjem vdihu začni z izvajanjem treninga.

 

Upam, da se ti bodo Wimove metode obrestovale in ti omogočile boljše treninge, predvsem pa boljšo povezanost s svojim telesom.